• Oblikovalsko razmišljanje

Oblikovalsko razmišljanje

Izboljšanje uporabniške izkušnje in spodbujanje inovacij

Danes bolj kot kadarkoli prej, morajo podjetja razvijati inovativne izdelke in storitve. Konkurenca nikoli ne spi, mednarodni konkurenti pa vse bolj povečujejo pritisk. Potrebe strank se sčasoma spreminjajo – in te potrebe lažje izražajo v družabnih medijih.

Poleg drugih agilnih metod, kot sta scrum ali Kanban, se večja podjetja vse bolj usmerjajo k oblikovalskemu razmišljanju – pomembni primeri so družbe SAP, Bosch in IBM. Konec koncev, te metode obljubljajo hitro sledenje inovativnim rešitvam, ki dejansko pomagajo strankam, zaradi česar je bolj verjetno, da bodo sprejete. Oblikovalsko razmišljanje je očitno pomemben trend in je trenutno ena izmed najbolj obetavnih ustvarjalnih tehnik.

 

Kaj je oblikovalsko razmišljanje?

Oblikovalsko razmišljanje je razvil David Kelley, ustanovitelj ameriške oblikovalske agencije IDEO. Oblikovalski inštitut d.school Univerze v Staffordu je potem vzel zamisel in z njo pobegnil. Pomembno je razumeti, da je oblikovalsko razmišljanje več kot le metodologija ali ustvarjalna tehnika. Prav tako zahteva posebno miselnost, zato je to vidik razmišljanja.

Za oblikovalsko razmišljanje je značilen interdisciplinarni pristop. Pri delu z metodologijo naj bi strokovnjaki – ki so lahko tudi uporabniki – prihajali iz širokega spektra področij, tako da lahko določeno vprašanje obravnava iz različnih zornih kotov.

To temelji na ideji, da so rešitve – izdelki ali storitve – lahko dobre le, če dejansko rešijo resničen problem, s katerim se sooča uporabnik ali stranka. Poudarek je na potrebah ljudi – v nasprotju s podjetji, ki najprej razvijejo izdelek in nato poskušajo prepričati ljudi, da ga potrebujejo. Na ta pristop kažejo pojmi, kot so oblikovanje, osredotočeno na uporabnika (UCD), in oblikovanje, osredotočeno na človeka (HCD), ki se pogosto uporabljajo v okviru oblikovalskega razmišljanja.

 

Oblikovalsko razmišljanje je proces ponavljanja

Kako inovacijski proces deluje v oblikovalskem razmišljanju? Običajno je sestavljen iz naslednjih šestih faz:

  1. Razumeti: Prvi korak je razumeti, kakšne težave imajo uporabniki in stranke. Kot del tega postopka strokovnjaki iščejo odgovore na vprašanja, kot so:
    • Kako in v kakšnih situacijah ljudje danes uporabljajo izdelek ali storitev?
    • Katere težave nastanejo med uporabo?
    • Zakaj še ni rešitve za te težave?

    Začetek na tej točki poudarja dejstvo, da se oblikovalsko razmišljanje začne z uporabnikom in ne z zaključeno storitvijo ali izdelkom.

     

  2. Opazovati: Zdaj je čas, da začnemo zaznavati stvari. V idealnem primeru bo ta faza zelo intenzivna. Pomembno je tudi, da se strokovnjaki sprašujejo o kritičnih vprašanjih o tem, ali predpostavke, ki so jih opredelili v prvi fazi, dejansko veljajo. To lahko vključuje vodenje poglobljenih intervjujev. Prav tako lahko od strank zahtevajo, da vodijo dnevnik o svojih izkušnjah in opažanjih glede določenega problema. Ali pa lahko podjetja povabijo svoje najpomembnejše vrste strank na delavnico, ki jo organizirajo v prostorih podjetja. Še en ključni vidik oblikovalskega razmišljanja je poglabljanje v vsakdanje življenje strank ali uporabnikov, na primer tako, da jih opazujemo na delovnem mestu ali doma. Katera vedenja je mogoče prepoznati in kako so izražena?

    Če želite najti testne subjekte, lahko podjetja sodelujejo s specializiranimi agencijami ali prek svojih glasil dosežejo svoje stalne stranke in zaprosijo za njihovo pomoč v zameno za majhno darilo za zahvalo. Potrebne temelje zaupanja lahko zgradimo s pisanjem osebnega pisma anketirancem, v katerem pojasnimo projekt oblikovalskega razmišljanja. Podjetje mora biti transparentno pri tem, kaj poskuša narediti, kakšna je vloga stranke in koliko časa morajo načrtovati za ta projekt. Ne glede na način opazovanja, namen ni količina materiala, ki ga ustvarja, ampak kakovost.

     

  3. Vpogledi: Opazovanje vodi do nekaterih ugotovitev, katera oblikovalsko razmišljanje imenuje vpogledi. Vzemimo primer podjetja, ki želi uporabiti oblikovalsko razmišljanje za izboljšanje slabega delovanja spletnega postopka prijave. Med fazo opazovanja skupina strokovnjakov podjetja ugotavlja, da se potencialni prijavitelji pogosto odrečejo spletni prijavnici, ko pridejo do dela, kjer morajo naložiti svojo fotografijo. Torej, tukaj je lahko vpogled, da se prosilci ustrašijo, ker morajo takoj naložiti svojo fotografijo. Ali pa imajo uporabniki težave pri nalaganju svoje aplikacijske fotografije, npr. ker traja predolgo.

     

  4. Zamišljanje: Šele zdaj se lahko začne proces »viharjenja možganov«. To pogosto poteka v obliki zmerne seje, na kateri strokovnjaki preprosto vržejo vse svoje zamisli v en koš, brez da bi razmišljali o tem, ali so dobre. Pomembno je, da je proces so-ustvarjalen. To pomeni, da v idealnem primeru ne gre samo za zaposlene v podjetju, ampak tudi za zunanje strokovnjake in uporabnike. Vrnimo se na prejšnji primer. Nekatere zamisli lahko popolnoma odpravijo nalaganje fotografij in napravijo nalaganje fotografije poljubno namesto obvezno, ali pa poiščejo način, kako uporabnikom olajšati prenos fotografij.

     

  5. Prototip: Sledi ustvarjanje prototipa. Način uporabe tega izraza v oblikovalskem razmišljanju se pogosto napačno razume, kajti ko ljudje slišijo besedo »prototip«, mnogi mislijo na začetni funkcionalni izdelek. In čeprav se  oblikovalsko razmišljanjemorda nanaša na tak predmet, vendar izraz zagotovo ni omejen na klasičen prototip. Prototipi so lahko tudi beležke, skice ali shematični diagrami. Nekateri strokovnjaki oblikovalskega razmišljanja celo uporabljajo figurice Lego Minifigures, ker lahko ti zabavni junaki izboljšajo komunikacijo znotraj skupine in se lahko uporabijo za modeliranje nečesa takega kot je proces storitve, ki ga lahko razumejo vsi. Namen prototipa je predvsem pokazati, kako bi lahko izgledala, se doživljala in delovala prihodnja rešitev.

     

  6. Test: Prototipi se nato čim prej preizkusijo v ciljni skupini. Tudi če je prototip le skica ali ideja, ki je bila zabeležena, lahko že omogoči intenzivne razprave med uporabniki o ključnem vidiku ali specifičnem izrazu. Naprednejši prototipi omogočajo takojšnjo preizkušanje funkcionalnosti izdelka.

 

 

Če prototip ne bo opravil preizkusa, ga lahko opustimo in skupina se vrne v fazo prototipa. Tukaj je pomembna miselnost. Namesto, da bi se oklepali lastne ideje in poskušali prepričati uporabnika v njeno uporabnost, morajo strokovnjaki opustiti vse koncepte, ki ne delujejo.

Iteracija je ključni vidik oblikovalskega razmišljanja, kar pomeni, da je mogoče v kateri koli točki skočiti nazaj na katerokoli od prejšnjih faz. Če preizkus prototipa pokaže, da so bile predpostavke skupine napačne, se preprosto vrnejo v fazo razumevanja ali opazovanja.

To lahko zveni zamudno in neučinkovito. Vendar pa ustvarjanje prototipa in preizkušanje običajno ne vključujeta veliko virov. To zagotavlja, da ni proizvodnih stroškov, dokler vsi ne vedo, da bi rešitev morala resnično delovati. Torej iteracija dejansko deluje kot nekakšna zanka za nadzor kakovosti, ki zagotavlja, da izdelek ali storitev ni narejen tako, da odgovarja direktorju, temveč najbolj ugaja strankam in jim nudi najboljšo vrednost.

 

Primer oblikovalskega razmišljanja v človeških virih

Oblikovalsko razmišljanje ni samo učinkovito za razvoj inovativnih izdelkov, temveč se lahko uporablja tudi za oblikovanje inovativnih storitev in celo za izboljšanje procesov v podjetju.

Na oddelku za človeške vire, bi na primer oblikovalsko razmišljanje lahko uporabili za izboljšanje slabo delujoče strani aplikacije na spletnem mestu podjetja. Z namenom razvoja inovativne rešitve bi bile v proces vključene vse interesne skupine – v tem primeru potencialni vlagatelji, vodje kadrov, vodje oddelkov, vodje podjetij, programerji, oblikovalci in drugi.

Prvič, podjetje bi opazovalo ljudi pri oddajanju prijave na spletu in jih vprašalo, kako uporabljajo trenutni portal aplikacije – Katere točke niso bile jasne? Kje so se kandidati morali vračati nazaj? Kateri vidiki sploh niso bili zajeti? In kaj bi človeški viri in drugi oddelki radi videli na strani?

Te ugotovitve bi nato uporabili pri razvoju prototipov. Možen prvi korak bi lahko bila velika skica, ki prikazuje, katere informacije bi bile prikazane uporabnikom spletnega mesta med vsakim korakom in kakšna dejanja bi se morala izvesti. To bi potem preizkusili z dejanskimi uporabniki. Njihove povratne informacije iz te ponovitvene zanke bi bile uporabljene za naslednji prototip, ki je v tem primeru morda že funkcionalna spletna stran. Idealno bi bilo, da bi ob koncu tega procesa podjetje imelo stran, ki bi optimalno ustrezala vsem potrebam vseh udeleženih interesnih skupin.

 

Inovacija in njena vloga pri vodenju

Oblikovalsko razmišljanje pogosto predstavlja izziv za delovno silo. Ker njegova ustvarjalna metodologija uporabnika vedno postavi v središče pozornosti, morajo biti zaposleni pripravljeni zmanjšati svoja osebna pričakovanja in se hitro odreči vsem idejam, ki niso uporabne za stranko. Ampak s pravo miselnostjo, oblikovalsko razmišljanje odpira široko paleto uporabe ter inovacije in ustvarjalnost spreminja v trajne značilnosti korporativne kulture.

Samoumevno je, da je podpora višjega vodstva bistvenega pomena. Vodstvo mora imeti pogum, da spremeni strukture in prilagodi način dela organizacije – zaposlenim nudi svobodo, da razvijejo svoj polni ustvarjalni potencial.Pomembno je tudi to omeniti, da oblikovalsko razmišljanje resnično deluje le, kadar se ga ne uporablja le občasno, ampak ko postane trajni vidik korporativne kulture. V takih primerih lahko ta pristop, usmerjen k strankam, postane pomembno orodje v nizu agilnih metodologij, ki se uporabljajo za razvoj inovativnih rešitev.

Informacije po telefonu

Pokličite nas na telefonsko številko

+386 80 23 36

Dosegljivi smo v delovnem času:

Ponedeljek - petek: 8.00 do 19.00
Sobota: 9.00 do 12.00

Berlitzeva jezikovna šola

Jezikovna šola Celje

Vrunčeva ulica 13

3000 Celje

Telefon: +386 1 433 13 25

Kontakt

Jezikovna šola Kranj

Župančičeva ulica 22

4000 Kranj

Telefon: +386 1 433 13 25

Kontakt

Jezikovna šola Ljubljana

Gosposvetska 2

1000 Ljubljana

Telefon: +386 1 433 13 25

Kontakt

Jezikovna šola Maribor

Ul. škofa Maksimilijana Držečnika 6

2000 Maribor

Telefon: +386 2 229 4 229

Kontakt

Jezikovna šola Novo Mesto

Ulica talcev 3A

8000 Novo Mesto

Telefon: +386 1 433 13 25

Kontakt